LETO GRADNJE: 1935
PROSTORI:
- velika dvorana s kuhinjo in predprostorom,
- sejna soba,
- poveljniška soba,
- kletni prostori,
- stolp,
- garaža in orodišče.
ZGODOVINA GASILSKEGA DOMA
Na sestanku 19. februarja 1933 so se pričeli dogovarjali o graditvi “turna” za sušenje cevi. V ta namen so pripravili tudi gledališko predstavo »Razvalina življenja« v Šmartinskem domu v Stražišču in veselico. Dogovorili so se, da se prične na pustni dan pripravljati les za gradnjo turna. Domačini so prispevali les, pomagali pa so tudi z denarnimi prispevki. Mizarska dela sta opravljala mizarja Jožef Trilar in Franc Bitenc, zidarska dela pa zidar Svinec. 29. novembra je bil imenovan pripravljalni odbor za gradnjo. Leta 1934 so nadaljevali priprave na graditev turna. Naročili so 12.000 zidnih opek, 2650 kg apna, 3120 strešnikov, 52 korit. 24. junija je bila organizirana veselica na Kokolovem vrtu. Začele so se priprave za graditev doma. Prvi predlog o gradnji doma je bil dan na seji 14. maja. Zemljo za dom je odstopil Martin Vidmar po nizki ceni.
Leto 1935 se je začelo 20.1. z redno letno skupščino, ki je potekala pri Jožefu Kalanu, Breg št.10. Na skupščini so bila podana poročila predsednika, poveljnika in blagajnika. Pobirali so tudi članarino za leto 1933 in 1934. Predsednik je začel zborovanje in ugotovil sklepčnost. Zahvalil se je članom za obilno delo pri gradnji doma. Predsednik je predlagal, da se za predsednika pripravljalnega odbora namesto njega, zaradi preobilnega dela, imenuje drugo osebo. Predlagal je tudi, da bi se eden izučil za trombača, vendar se nihče ni prijavil.
1936 Odločili so se, da ponudijo mizarska dela v domu. Pri tem so imeli prednost domači mojstri. Delo so ponudili: Jožefu Trilarju – Drulovka, Antonu Drakslerju – Drulovka, Francu Bitencu – Orehek in Jožefu Bizjaku – Mavčiče. Odločili so se, da bodo mizarska dela oddali Jožefu Trilarju in Francu Bitencu. Bitenc bo izdelal okna, Trilar pa vrata. Za blagoslovitev doma se predlagali mesec maj 1937. Na seji 13. 3. 1937 so se pričeli dogovarjati o organizaciji prireditve z blagoslovitvijo doma, ki naj bi bila 23. maja. Za pokrovitelja pri blagoslovu so zaprosili tedanjega bana. Na isti seji so predlagali, da bi gasilska župa organizirala izlet ob blagoslovitvi gasilskega doma. Za kuma se predlagali Franca Trilarja in gospo Ruženovo iz Kranja.
1939 Društvo je v začetku leta pridobilo 3000 din posojila za nakup stolov in delovnih oblek. 60 stolov so naročili v Škofji loki pri stolarju Francu Hvastiju. Mize si je društvo sposodilo pri gasilski četi v Kranju. Leta 1946 so ugotovili, da je inventar zelo poškodovan zaradi vojne, nekaj inventarja pa so si prisvojili nekateri domačini. Te so obvestili, da morajo stvari, ki jih posedujejo, vrniti v gasilski dom. Da bi zopet napolnili blagajno so sklenili, da bodo dom oddajali drugim društvom in pri tem zaračunavali odškodnino.
1949 Društvo je kupilo 12 kompletov delovnih oblek. Tega leta so kupili dve omari za obleke in eno omaro za kozarce. Omari sta v Zadružni mizarski delavnici v Pirničah naročila Miha Porenta in Jože Vidmar. Društvo je kupilo tudi 3m blaga za žalno zastavo in 4m blaga za državno . Leta 1951 so se odločili, da gasilskega inventarja ne bodo več posojali nobenim organizacijam, razen sosednjim društvom. Prav tako bodo posojali kozarce, mize in stole, če se bo član društva poročil. V tem letu 1958 je bila načrtovana izgradnja garaže za gasilski avtomobil. Dom naj bi na severni strani povečali za 5 metrov. Načrte je pripravil Filip Aleš. Imenovali so gradbeni odbor, v katerem so bili: Miha Porenta, Ivan Fajfar in Pavel Grašič. Za pesek je poskrbel Vinko Porenta. Za zemljišče so prosili Ivano Novak, ki se je kljub plačilu premislila in zemlje ni prodala, zato so občinski ljudski odbor – oddelek za gospodarstvo, poprosili, če jim dodeli parcelo ob strojnem domu. Tako so avgusta 1972, v sodelovanju z industrijskim društvom tovarne Sava, organizirali parado, demonstracijo delovanja gasilske motorke in topa, za zaključek pa so poskrbeli še za veselico. Začeli so aktivno sodelovati na vseh področjih. Samo v letu 1972 so s prostovoljnim delom nasuli 6 km ceste, napeljali elektriko v gasilskem domu, popravili okna in stole, kupili prikolice in svečane uniforme, pripravili razne prireditve, proslave in veselice.
1973 Na domu so obnovili streho, izdelali so betonske pokrove za bazen.
Leta 1979 je društvo praznovalo 50-letnico delovanja. 27. maja so pripravili proslavo in predali svojemu namenu pionirsko brizgalno ter prevzeli pionirski prapor. Pokrovitelj je bila Zavarovalnica Triglav. Boter je bil gospod Mirko Štifter, botra pa gospa Tončka Mlakar. Podelili so tudi priznanja najbolj zaslužnim gasilcem pri popravilu gasilskega doma in izgradnji prizidka, kjer je bilo vloženih več kot 1800 ur prostovoljnega dela. Prizidek je bil namenjen za hranjenje društvenega inventarja.
1983 Zgrajen je bil prizidek k strojnemu domu, ki služi kot prodajni paviljon in prostor za hranjenje inventarja. Uredili so sejno sobo, prenovili orodjarno in električno napeljavo. V letu 1983 se je začelo tudi pridobivanje dokumentacije za stolp.
1986 Predsednik je postal Miha Podgoršek. Narejena so bila nova vrata v domu.
1987 V letu 1987 se je pokazala potreba po gradnji stolpa. Gradnja se je začela 13. aprila z betoniranjem temeljev. Kljub temu, da so se gasilci dogovorili, da vsak opravi 20 ur prostovoljnega dela, je delo počasi napredovalo.
1988 Otvoritev gasilskega stolpa je bila pred veselico, 19. junija 1988.
Spomladi leta 1993 so na gasilski dom vzidali kip zaveznika gasilcev, sv. Florjana ter obnovili fasado.
Gasilski dom je bil zgrajen pred 65. leti, zato je bil nujno potreben obnove. Prva dela so se pričela s sečnjo lesa, ki so ga podarili občani že v mesecu januarju in februarju. Januarja so vložili vlogo na Domplan za pridobitev lokacijske dokumentacije. Med čakanjem na dovoljenje so bila v objektu opravljena mnoga dela – rušenje dotrajanega stropa in zidov na podstrešju. Po sprejetju dovoljenja, so pričeli z rušenjem ostrešja in oboda ter takoj pričeli z deli – izvedbo betonske plošče. Med delom je nagajalo zelo slabo vreme. Do pokritja strehe je prišlo v mesecu novembru. Za izvedbo teh del so bili zaslužni predvsem Peter Mihelčič, Franc Pečan, Ivan Šilar, Viktor Aleš, Marjan Suhadolnik in Franc Šilar. Obnova se je začela jeseni leta 1998.
S pomočjo krajanov Brega, Drulovke in Orehka ter drugih donatorjev so bila dela končana v jubilejnem letu 1999, ko je društvo praznovalo 70-letnico delovanja. Gonilna sila pri vseh aktivnostih sta bila predsednik Peter Mihelčič in poveljnik Franci Pečan.
1999 Praznovali so 130–letnico gasilstva v Sloveniji s proslavo v Metliki, 120–letnico gasilstva v Kranju in tudi 70–letnico društva. Društvo je zelo svečano proslavilo obletnico delovanja. Organizirano je bilo srečanje veteranov GZ Mestne občine Kranj. Izvedena je bila sektorska vaja in parada. Najlepša in zelo svečana je bila otvoritev obnovljenega domačega gasilskega doma. Ta dom je lahko v ponos krajanom Orehka, Drulovke in Brega. Delo je bilo najbolj intenzivno v letu 1999. Opravljeno je bilo okoli 9000 prostovoljnih ur. Zahvala za finančno pomoč gre GZ Mestne občine Kranj, Občini Kranj, KS Orehek- Drulovka in KS Mavčiče, tovarni Sava, Remontu, Živilom Kranj in mnogim obrtnikom ter gostincem.
Skupinska slika pred novoobnovljenim domom
V letu 2000 so bila opravljena tudi vsa dela, ki so jih planirali. Uredili so kurilnico in dokončali centralno kurjavo ter spodnje prostore za mladino. Položili so tlak na stopnice in uredili okolico doma. Društvo se je odločilo za zamenjavo obstoječih vrat v domu z dvižnimi, kar so opravili v mesecu septembru 2008. Kupili so še 14 novih delovnih oblek, eno prenosno UKW postajo in tablo za sejno sobo.
V letu 2012 je društvo popolnoma obnovilo garažo.
Leta 2014 društvo obnovilo ograjo.
Za vzdrževanje doma skrbijo vsi gasilci predvsem pa hišniki.
